Duncan Lewis, School Obernai, Alzacija, Francija

Arhitektura se danes glede na svojo dejansko moč srečuje s premajhnimi izzivi, hkrati pa je preobremenjena. Biomorfna paradigma je potencial arhitekture zožila na čisto geometrijo, oblikotvornost in proizvodnjo ter jo oropala vsakršnega političnega pomena. V času, ko navzočnost arhitekture presega vsakdanjik (glede na simbolično vlogo medijskega spektakla) in hkrati izgublja pomen (glede na svoj vpliv  na dejansko fabriciranje širšega zazidanega okolja), je zelo pomembno ponovno določiti razpon delovanja, ki arhitekturi pripada.
To so samo nekatere iztočnice, ki se jih loteva simpozij o raziskovanju manevrskega prostora sodobne arhitekturne prakse 1. aprila v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Predavatelji: Jacob van Rijs, MVRDV (Nizozemska), Mark Lee, Johnstonmarklee (ZDA), Duncan Lewis, Scape arhitecture (Francija), Jörg Leeser, Bel (Nemčija) in Philip Unsprung, ETH Zurich (Švica).

Komentarji (0)

RSS komentarji