Posteljo se lahko s preprostim potegom zloži iz stene in soba se spremeni v spalnico.

Na Mesarski cesti v Ljubljani so pred leti zrasli štirje novi stanovanjski bloki z značilnim slikovitim pročeljem s poševnimi ložami. Ofisov čebelnjak na Novih Poljanah s 640 stanovanji različnih velikosti, ki je nastal v okviru socialnega stanovanjskega programa, ima nekatere omejitve, ki jih narekuje tovrstna gradnja, lastnik enega od tamkajšnjih stanovanj, najmanjšega med njimi, pa si je zaželel nekaj več kot tipsko garsonjero.

Po naključju je v eni od revij opazil predlog za ureditev, ki sta ga na željo bralke izrisala mlada arhitekta. Prostor je bil po dimenzijah in ureditvi skoraj identičen njegovi nekaj več kot 33 kvadratnih metrov veliki garsonjeri, zato se mu je zdelo, da bi lahko njuno zamisel »preslikal« na svoje novo malo domovanje. Za mlada arhitekta Ano Vrhovec in Roka Žgalina Kobeta je bil to tedaj, pred dvema letoma, prvi projekt, prvo naročilo, in posvetila sta se mu z vsem znanjem in navdušenjem. Danes živi lastnik v tem stanovanju že več kot leto in pol, arhitekta pa sta v tem času naredila že kar nekaj novih projektov.

Zamisel, ki ju je vodila, je bila glede na majhen prostor in finančne omejitve mladega lastnika, ki si tedaj ni mogel privoščiti ničesar dražjega, da iz majhne garsonjere naredita prostor, ki bo združeval tri funkcije, ki jih premore vsako domovanje. Dnevni prostor, kuhinjo in spalnico. Namesto razdrobljenega kopičenja predmetov, ki naj bi v majhni garsonjeri ustvarili oziroma zadovoljili vse običajne potrebe, sta se odločila za koncept inteligentne škatlice, ki se spreminja v skladu z lastnikovimi trenutnimi zahtevami.

Namesto omar sta si na severni strani zamislila steno iz belega lakiranega mediapana, za katero so shranjeni različni uporabni objekti. Kadar se garsonjera zvečer spremeni v spalnico, se iz stene-omare s preprostim potegom izlušči velika postelja, ki jo je mogoče po potrebi spet zložiti nazaj v steno. Posebej narejena drsna teleskopska vrata iz kaljenega stekla, ki se gibljejo gladko brez spodnjega vodila, pa lahko z odpiranjem ob vzhodni steni nenadoma spremenijo prostor v majhno uporabno kuhinjo iz belega keroka. Preprosto, monolitno, brez ročajev, ekonomično do zadnjega detajla oziroma centimetra. Vrata so posebej po arhitektovih navodilih naredili pri Planetu plus, na isti steni pa sta si arhitekta na prehodu v predsobo zamislila še ena drsna enokrilna vrata, ki so pravzaprav dvostransko zrcalo, in tako optično odprla prostor. Vsa stikala v stanovanju so skrita, tista v kuhinji, na primer, se s pritiskom na gumb pojavijo poleg kuhinjske nape.

Kuhinja iz belega keroka je po potrebi odprta ali skrita za steklenimi drsnimi vrati. Ponoči je tudi vir svetlobe.

Posebno vlogo v tem malem stanovanju pa sta arhitekta namenila svetlobi. Zavedala sta se, da je vloga luči zelo pomembna pri dojemanju in bivanju v prostoru s tako majhno kvadraturo, ki se le s potegom in pritiskom na gumb kameleonsko spreminja iz dnevne sobe v kuhinjo oziroma v spalnico. Svetloba ima pri tem pomembno vlogo. Odločila sta se, da po vsej dolžini prostora speljeta dolge linijske Zumtobelove luči, te sta morala zaradi ozkih hodnikov v stanovanje »pripeljati« kar skozi balkon. Daljinsko vodena svetloba je po želji lastnika pravzaprav programirana na različna časovna oziroma razpoloženjska vzdušja, kar je pri nas v zasebnih stanovanjih še vedno velika redkost. S premišljeno postavitvijo in krmiljenjem se vzdušje v garsonjeri lahko popolnoma spreminja. Kadar je kuhinjski del zaprt, prihaja diskretna mehka svetloba izza steklenih drsnih vrat, ki tako funkcionirajo kot del, na primer večerne scenografije.

Namesto osnovnega parketa sta se arhitekta odločila za ne predrago, a zelo prijetno svetlo drap tekstilno talno oblogo Balsan Les Greens, ki na zadovoljstvo lastnika pomeni, da vedno stopi na mehka tla. Čeprav je pri nas parket še vedno zakon, se je arhitektoma zdelo, da se bo mehka talna obloga v tej garsonjeri dobro obnesla in ustvarila enovit videz stanovanja. Talno oblogo so položili »v kosu«, natančno od stene do stene, po vsej površini in brez letvic.

Zložljivi beli Bonaldov Dragonfly, ki je enkrat ležalnik in drugič stol, ustreza spremenljivemu duhu tega malega stanovanja. Po nasvetu arhitektov si je lastnik namesto omare omislil raje kovinski obešalnik za obleke, pralni stroj in hladilnik pa sta recimo skrita v beli steni-omari iz mediapana. Stanovanje ima torej vse, kar potrebuje sleherno domovanje, le da je zaradi majhnosti vse premišljeno spravljeno, skrito in odkrito po potrebi in izjemno racionalno uporabljeno. Z zadržanim preprostim minimalizmom, preračunanim do zadnjega centimetra, in inteligentno vodeno igro svetlobe in različnih objektov v stanovanju sta z majhnim proračunom, ki sta ga imela na začetku na voljo, in na majhni površini tipskega socialnega stanovanja mlada arhitekta ustvarila prijetno in udobno samsko domovanje, ki mu ne manjka nič. Kot škatlica, ki skriva v sebi ves svet v malem.

Komentarji (0)

RSS komentarji