V dnevnem prostoru s pogledom na Koseški bajer je svoj prostor dobilo nekaj izbranih dizajnerskih kosov: Cuboglassova stoječa kocka - televizor, Le Corbusierjev počivalnik Chaislongue, Saabov avtom

Za lastnika nekaj več kot 90 kvadratnih metrov velikega vogalnega stanovanja v dvonadstropnem bloku je bila izbira okolice Koseškega bajerja, poleg vseh prednosti, ki jih ponuja soseska Mostec, nedvomno na prvem mestu. Stanovanje ima izjemno prijetno lego z dvema velikima terasama.

Življenje v soseski nizkih blokov, ki ponujajo vso udobnost manjših individualnih enot z neposrednim dohodom s ceste, lastnim podzemnim garažnim boksom, sredi zelenja v neposredni bližini Rožnika, s čudovitim pogledom na bajer, obdan z gozdom, je pravzaprav življenje sredi krajinskega parka, ki leži v osrčju Ljubljane. Za sodobnega urbanega stanovalca skoraj idilično. Soseska Mostec, ki je nastajala v začetku novega tisočletja na atraktivni lokaciji ob Koseškegam bajerju kot nadstandardna ponudba za zahtevnejše in petičnejše kupce ter so jo po posameznih stanovanjskih sklopih zaupali različnim uveljavljenim domačim arhitekturnim birojem, kar ji v njeni raznolikosti daje dodatni šarm individualizma, je sicer zaradi izvedbe burila duhove in izzivala nestrinjanje, a je danes že »udomačena« soseska z lastno identiteto in svojim življenjem.

Za lastnika nekaj več kot 90 kvadratnih metrov velikega vogalnega stanovanja v dvonadstropnem bloku je bila izbira okolice, poleg vseh prednosti, ki jih ponuja soseska, nedvomno na prvem mestu. Stanovanje ima izjemno prijetno lego vzhod–zahod z dvema približno 13 kvadratnih metrov velikima terasama. Na zahodni strani se iz dnevne sobe v daljavi odpira pogled na Toško čelo in Šmarno goro, pred nosom pa leži Koseški bajer, kjer okoličani pozimi drsajo in tekajo na smučeh, poleti pa kolesarijo in spuščajo jadrnice, medtem ko si lahko na vzhodni strani stanovalec ob poletnih jutrih privošči zajtrk s pogledom na Kamniške Alpe. Vendar si je lastnik želel nekoliko bolj na svojo kožo pisano stanovanje, stanovanje, ki bi ustrezalo njegovemu slogu življenja. Zato se je obrnil na prijatelje in arhitekte iz biroja DANS Arhitekti, ki so novo stanovanje z nekaterimi posegi preoblikovali po njegovi meri.

Najhujši glavobol jim je povzročila odstranitev pregradne stene z vrati v kuhinjo in v dnevni prostor. Arhitekti so se želeli znebiti stene, ki je omejevala in ločevala oba prostora, in pridobiti večji odprt dnevni prostor, ki se brez pregrade pretaka v kuhinjski del in jedilni kot. Po usklajevanju s statiki je na mestu preklade nastala steklena stena, dnevni prostor pa je dobil nosilni steber in so ga ometali z grobo fasadno kritino v barvi, kakršno ima zunanjost tega bloka. Topla oranžno opečnata barva v kombinaciji z rumenimi in bež toni je tudi nekakšna rdeča nit tega stanovanja. Steklena stena brez okvirja z vrati med predsobo in dnevni delom zdaj omogoča, da je razgled na bajer užitek, ki se ti odpira že tako rekoč na pragu stanovanja. Iz enakega razloga, da ohranijo čim boljši stik s čudovito okolico, so zamenjali klasične radiatorje pred teraso na zahodni strani s talnimi konvektorji pod aluminijastimi rešetkami. Tam, pred steklenimi drsnimi vrati balkona, ima svoj prostor le še vrteča se steklena kocka na stojalu, znameniti Cuboglass, remake televizorja, ki sta ga leta 1969 zdizajnirala Richard Sapper in Marco Zanuso.

Za počitek pa so arhitekti izbrali Abitarejevo zofo Nubo nežno rumene barve, ki je nizka in globoka, idealna za ta prostor. Drugi počivalnik, ki je tudi prepoznaven element tega stanovanja z razgledom, je Le Corbusierjeva klasika Chaislongue. Ker niso marali neposrednih stropnih luči z ostro svetlobo, so se odločili za premišljeno nameščene lučke na različnih koncih stanovanja. Za zofo stoji visoka Arcadiina prosto stoječa luč s tremi funkcijami: z neonko zadaj, posebno svetlobo od zgoraj in še bralno lučko po želji. Majhna okrogla steklena bučka na omarici, Flossova lepotica iz leta 1971, je peskana tako, da nikoli ne moti oči oziroma pogleda. Čigav pa je avto? Mali črni saab iz ukrivljene plastike, z lesenim sedežem in volanom je avto igrača, izdelana po prototipu prvega saaba, ki so ga naredili Švedi v dvajsetih letih. Lastnik pove, da prenese težo do 100 kilogramov. Torej za majhne in velike otroke. Posebej pa je lastnik ponosen na originalnega Rexa iz prve serije, ki dela dobro družbo drugim dizajnerskim kosom v tem stanovanju.

Vso opremo v kuhinji, ki si deli razgled z dnevnim prostorom, so po naročilu izdelali pri mizarstvu Petrovčič. Zamisel arhitektov je bila, da naj bodo vsi elementi na nizkih nogicah, tako ustvarjajo vtis lahkotnosti. Rob pulta se kot bela linija vije od stropne pregrade do znožja kuhinjskega otoka, vse omarice in predali pa so skriti v ravno površino brez ene kljuke ali ročaja. Vsaka vratca, tudi hladilnika, so narejena iz laminata iz rdečkastega tikovega furnirja in se odpirajo s pritiskom v utoru. Vsa kuhinjska »tehnika« je skrita, integrirana v enotno površino, tudi napa, ki se pojavi šele s potegom ven. Gaggenauev kuhalnik z žarom je skrit pod tremi dvižnimi pokrovi, pečica pa je dobila prostor pod kuhinjskim pultom.

Miza v jedilnem delu je delo istega mojstra kot kuhinja, ker pa je zasnovana tako, da stoji razmeroma velika tanka površina na tankih vogalnih nogah, je znotraj ojačena z jeklenim ogrodjem. Beli in črni stoli so prišli iz ID Doma, njihov »oče« pa je bil daljnega leta 1928 Gio Ponti.

Druga velika sprememba, ki je prispevala k drugačnemu konceptu bivanja v tem stanovanju, je nastala, ko so predrli prehod s hodnika neposredno v spalnico in kopalnico. Tako so pridobili prostor za zeleno garderobno omaro, miniaturno kamro, ki jo je mogoče odpreti z dveh strani, iz predsobe ali iz spalnice. Spalnica je preprosta, razen postelje brez pohištva, s televizijskim zaslonom oziroma ozvočenjem, ki je speljano po vseh prostorih, tudi v kopalnico. Mehka svetloba prihaja iz štirioglate Strletove svetilke, lampiona, ki kot razprto platneno jadro visi pod stropom.

Kopalnica v sinje modrem steklenem mozaiku Bisazza je prostorna in delno ločena s pregrado na prho in sanitarni del. Parket pred mozaikom je enak kot drugod v stanovanju, tikov tehno parket iz ozkih centimetrskih deščic. Za kontrast modrini in kot povezovalna nit, ki teče od pročelja prek dnevnega dela do kopalnice, pa so tudi tukaj uporabili laminat v topli oranžni barvi.

Nekaj posebnega pa je stranišče za goste, nastalo v majhnem prostoru, ki so ga dobili s spremembo vhodnega dela. Nekakšna »majhna zlata kletka«, vsa oblečena v nagubano zlato folijo, ki je v resnici laminat, v katerem se enakomerno lomi svetloba, ki prihaja iz svetilke za ogledalom. Tla pa so obuta v droben črn steklen mozaik, ki je popestren z zlatimi kamenčki, ki so kot po naključju posuti za pogled na tla. Tako kot druga vrata v tem stanovanju so tudi ta izpeljana v enem kosu, od tal do stropa, in izdelana po naročilu.

Stanovanje z razgledom se ponaša tudi z mnogimi skritimi pogledi od znotraj, ki se sicer ne morejo meriti z naravno scenografijo koseškega gozda in bajerja, a so eno z drugim prav tisto, kar ustvarja vzdušje tega domovanja. Stanovanje, ki raste po plasteh in ga je mogoče uživati na različne načine ali ob različnih trenutkih.

Komentarji (0)

RSS komentarji