Nova celjska tržnica

Tržnica je v mestih pomemben in zaradi stalne spremenljivosti ter dinamike unikaten prostor.  Na njej se srečujejo najrazličnejši ljudje, ki komunicirajo med sabo in s prodajalci, zato je to prostor mnogoterih urbanih trenutkov in tudi kazalec mestnosti. In je tudi polje različnih interesov, zato so zgodovinske in sodobne gradnje in prenove tržnic vedno predmet najrazličnejših, tudi političnih razprav. Na hud odpor so naletele že ljubljanske Plečnikove tržnice pa predlog za njihovo zadnjo prenovo, nova mariborska tržnica in po tem vzorcu tudi nova celjska tržnica avtorjev Arhitektura Krušec.

Prostor tržnice v središču Celja je z vseh strani omejen s stanovanjskimi hišami in z zaporom. Streha, ki pokriva vso tržno površino, se v sekvencah lomi, s čimer nastanejo veliki svetlobniki in dinamičen prerez pokritega prostora. Daljši stranici strehe imata v profilu podoben obris kot hiše v sosednjem uličnem nizu.
Pod streho so mize iz brušenega betona (teraca) v vrstah in lamela z lokalom, mesnico ter  zaprtimi prodajnimi mesti, ki zapira tržnico proti stavbi zapora. Pokrit tržni javni prostor tako širi ponovno vzpostavljena ulica z drevoredom  in novo urbano opremo.
Celje je torej dobilo nov pokrit infrastrukturno urejen javni prostor in navsezadnje dobro oblikovan objekt, ki prispeva k podobi mesta. To postavlja odpor nekaterih meščanov in najemnikov stojnic pod velik vprašaj.

Komentarji (1)

RSS komentarji

BieRes

Predzadnji stavek ne drži povsem. Tržnica okorno zanika svojo neposredno okolico. Stare stavba mestnega zapora je danes redkost v mestnih središčih, zato bi jo veljalo vključiti v arhitekturno pripoved, namesto se nanjo nasloniti s servisnim programom in ustvariti mrtvo prostorsko vrzel. Prostor trgovanja pospremljen s pretečo prezenco zaporniške stene bi lahko dal zelo močno izjavo. Slovenska kulturna identiteta pa pravi: obrni hrbet in pospravi denar, to se te ne tiče.

prijavi zlorabo glasuj dol glasuj gor

17. 11. 2010
Glasovi: -2