DOMOV 
ljudje UVODNE Nada Vodušek Vse moje počitniške hiše
ljudje UVODNE Nada Vodušek Vse moje počitniške hiše | Vse moje počitniške hiše |
|
|
|
Le nekaj dni kasneje in kakšnih tisoč tristo kilometrov stran sem se serijsko zaljubljala v secesijske hiše treh ulic Antwerpna. Razen v eno, s katere pročelja so srepo zrli vame rogati črni hudički. Lepe, raznolike in brezhibno urejene, s slutnjo atrijev in vrtov v ozadju. Ena je bila na voljo za najem. Misel, da bi bilo lepo v njej stanovati, me ni presenetila. September je in spet vsak dan kolesarim po domačem mestu. Vsak dan mimo nedograjenih vil-blokov na »elitni lokaciji«, kjer že več mesecev ni nobene akcije, obkrožajo jih le veliki kupi gradbenih smeti. Kriza je, morda stanovanj niso mogli prodati, to seveda lahko razumem. Ugibam, kako dolgo bom še uživala v razgledu na elitno smetišče. Na prvi šolski dan so na Jakopičevem sprehajališču, lepem razstavišču pod zvezdami, odprli razstavo arhitekturnih del, ki so prejela svetovno nagrado za trajnostno arhitekturo. Razstava je lekcija o etiki in družbeni odgovornosti arhitektov, naročnikov, nenazadnje vseh nas. Odgovornost se začne pri prostorskem načrtu, še eni vroči temi letošnje jeseni, pri zakonih in pravilih, ki jih postavljata državna in občinska uprava, in se nadaljuje pri etičnem razmisleku investitorjev, arhitektov in kupcev stanovanj. Če bi se je vsi bolje zavedali, se nam ne bi dogajale zablode tipa Celovški dvori. Ti imajo še drugo nesrečno zgodbo, zgodbo o ne-etiki in ne-odgovornosti vodilnih ve-gradbincev. Iz dneva v dan smo lahko opazovali nemočno bedo nezaščitenih in ponižanih. Ki bodo morda celo deležni kančka pravice, bodimo optimisti. Zgrešena arhitekturna podoba stanovanjsko-poslovnega kompleksa, ki so ga tako dolgo gradili, pa bo trajno zaznamovala mesto.
Zaznamek
Komentarji (0)
 Napišite komentar
Za komentiranje morate biti
prijavljeni
. Prosimo vas, da se
registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.
|
|||
RSS komentarji
