Increase font size Decrease font size Default font size KONTAKT | OGLAŠEVANJE | NAROČNINE
DOMOV arrow ljudje arrow UVODNE Nada Vodušek arrow Sedem evrov in pol
  
Sedem evrov in pol Natisni
 
Pošlji prijatelju

Teaser
Strah je dober "tržni produkt"
Morda ste tudi vi v nabiralnik dobili ponudbo zavarovalnice, ki je »odkrila« še eno tržno nišo: strah. Ne katerikoli, ampak enega največjih v sodobni družbi: strah pred starostjo in z njo povezano boleznijo, nemočjo in zapuščenostjo. Ja, strah je nedvomno dober »tržni produkt«. V družbi, ki starejše odriva čim bolj stran od oči javnosti in fetišizira atribute mladosti za vsako ceno, je ta strah popolnoma upravičen. Marsikoga bo potisnil v naročje tega »produkta«.
S plačevanjem mesečne premije, ki se začne malo nad sedmimi evri, če ste mlajši kot šestdeset let, si zagotovite takojšen sprejem v domu za starejše, ko boste stari več kot petinšestdeset let in boste uvrščeni med »nujne primere«, ki ne zmorejo več sami »zadovoljevati večine svojih osnovnih potreb«; pod pogojem, da ste do tedaj storitev plačevali vsaj tri leta. Saj ne vem, ali dobro kapiram!? Ob branju tovrstne latovščine se sprašujem, ali  morda nisem funkcionalno nepismena.
Zmnožek vplačil se morda ne zdi visok, a kaj za ta denar dobite? Zagotovljeno posteljo za šest mesecev, ki jo seveda plačate sami, da ne bo pomote. Kar je menda dovolj časa, da si poiščete trajno rešitev. Čeprav nas uvodni list straši (ja strah, strah in še enkrat strah), da nekateri čakajo na sprejem tudi deset let in več. Vi pa boste stvar uredili že v šestih mesecih? Oprostite, ne razumem.
V mojem vrednostnem sistemu je to le še en prispevek k demontaži solidarnosti.
Razmišljam: če bi denar namesto v premije, s katerimi si bomo pridobili neko varljivo, kratkotrajno korist –  in to na račun tistih, ki premij, še tako majhnih, ne morejo plačevati – vložili v gradnjo kakšnega novega doma, bi ga nedvomno bolje porabili. In ne bi spodkopavali že tako šibke solidarnosti.
In če bi starejši, ki so še čisto lepo pri močeh, lahko bivali pri svojih potomcih, v njihovih velikih modernih hišah, in se posvečali vnukom, za katere starši nimajo časa, bi v domovih ostalo več prostora za tiste, ki nujno potrebujejo stalno postrežbo in strokovno nego.
Kaj ima to opraviti z Ambientom, se sprašujete? Vse je ambient, tudi domovi za ostarele in odrinjene.
Komentarji (0)dodaj komentar

Napišite komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni . Prosimo vas, da se registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.

busy

Zadnji komentirani

Rituali dostojanstva
Vse lepe stvari ponavadi minejo.... upam, da Ostal...
Arhitektura v Postoj...
Materializirana brezpotrebnost.
Arhitektura v Postoj...
Od kapniških sten se objekt res loči, predvsem v...
Pod eno streho
Predzadnji stavek ne drži povsem. Tržnica okorno...
Skoraj nevidno pohi...
naslovna fotografija in estetika oblacil me je spo...
Powered by www.citadela.si