Ambient 75, februar 2008

Na belih policah, ki jih do stropa polnijo knjige in revije, so tudi: črna škatla guerrille 1 – ne vem, ali jo imam raje zaradi vonja ali zaradi imena. Gverilsko. Tam je že dve leti črna škatla United Nude, iz nje-vanjo se jeseni in spomladi selijo natikači s kovinsko peto, ki kot da je sneta s podnožja stola C. Eamsa. Pa črna škatla Oktobrovega plisiranega predpasnika. Črno prebarvano kopito špičaka iz  … najbrž šestdesetih letih (prejšnjega stoletja). ČB portret v črnem okvirju by Jane Štravs. Majhen ČB akt v zlatem okvirju Mihe Maleša. Frontalno postavljen Idiot F. M. Dostojevskega v ČB ovitku založbe Sanje – ene najlepših knjižnih platnic, kar jih imam. A ima puno toga!

Rumena vazica z belimi rožami, ki jo je naredil Oskar in delno zakriva mrtvaško lobanjo na črnem hrbtišču The Complete Tales and Poems of Edgar Allan Poe. Ne, ni vse črno-belo. Fotka iz Mehike, s katere ni mogoče razbrati, kje je bila posneta. V prvem planu je roza napolitanka, kakršne nisem videla nikjer, ne prej ne pozneje. Prazna škatlica mini kubanskih cigarilov Cohiba, ko smo že tam blizu. Enako sem opazila v kadru dokumentarca Oliverja Stona o Castru, ležala je na Fidelovi mizi. Dve totalno kičasti sveči z nabožnim motivom – rozamarija in modrijezus – ki sem ju enkrat našla v DM in nikoli odnesla na pokopališče. Cela zbrka belo oblečenih in najtanjše pišočih flomastrov na svetu, ki se poveča z vsakim obiskom v mujiju in jih ne bom porabila do konca življenja. Na vrhnji polici skladovnica Stephenov Kingov, ki sem jih pred leti požrešno prebirala. Needful Things, se srebrno blešči eden od naslovov. Needful Things, res.

Lahko bi še naštevala stvari, za dve strani. Na te police stvari prihajajo in ostajajo. V njihovi mrežni strukturi – Maja, hvala za načrt – shranjujem svojo zgodovino in hranim prostor za prihodnost. To je moj osebni zemljevid.

Na njem je tudi polica z Ambienti.

Ambient pa, Ambient ima veliko polic in v njem se prepleta veliko osebnih zemljevidov, pripovedi, na njih je mnogo avtorskih podpisov. Marsičesa seveda tudi nima. Morda je že odšlo, ali pa še ni prispelo. Marsičesa tukaj tudi nikoli ne bo, na primer tistih fotk, ki so kartakosamodaso in jih agencije ponujajo po evro/dolar. Ali tistih copy-pastov, ki so povrh vsega podpisani. Hvala, draga bralka, dragi bralec, ker to vsakič znova opazita. Kot vidita, smo v 2008 startali sveži in prenovljeni. A pomlad šele prihaja!

Komentarji (0)

RSS komentarji