G. Th. Rotman, Bratec Branko in sestrica Mica

15. 3. 2010 / Aina 

Ob razstavi stripov Tomaža Lavriča v Moderni galeriji sem pomislila, da je fino, da si lahko razstavo avtorja stripov ogledaš v tako eminentni ustanovi z vsem kuratorskim in izvedbenim aparatom (da o ambientu in kontekstu ne govorimo), ki ti ga takšna inštitucija nudi. Drugo, kar sem pred kratkim zbrskala na spletu, je nekaj podatkov o meni ljubem predvojnem holandskem ilustratorju in piscu tedaj zelo priljubljenih zgodbic v slikah, o G. Th. Rotmanu (kot je bil vedno podpisan). V vseh slovenskih izdajah od tridesetih let dalje, kar sem jih zasledila, ni bilo prav nobenega podatka, kdo ta mož je, kdaj in kje je živel, ipd. V enciklopedijah (saj tistih meni dostopnih) tudi ni bilo ne duha ne sluha o avtorju take lahke literature. 

Dobro se mi je zdelo, ko sem videla, da so v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, uredili posebno knjižno polico/oddelek STRIPI, kjer si lahko otroci naberejo vse od Rotmana, Mustra in drugih otroških izdaj v stripu. Tiste, ki smo jih brali malo kasneje v puberteti, praviloma v srbohrvaščini, pa najdete po antikvariatih in mislim, da obstaja kar precej lovcev na določene naslove, izdaje itd. Tudi cena jim temu primerno raste. Kakorkoli, jaz sem začela z očetovim Rotmanom Bratec Branko in sestrica Mica (letnik 1930), potem Gospodom Kozamurnikom v Zvitorepcu, Luisom Crandellom/Jeklena pest, dogodivščinami Tiffany Jones ( super šestdeseta v stripu), Magno purgo, pa vsemi novosadskimi izdajami Zlatega stripa itd. itd. Zakon so mi pa še vedno Priče sa Divljeg zapada s Kenom Parkerjem, nastale v odlični produkciji italijanske stripovske risbe in zgodbe (različni avtorji). Večina na hudo trhlem, razpadajočem papirju (tiskali so jih na najbolj cenenem papirju) še živi na spodnjih policah domače bukvarne.

Komentarji (0)

RSS komentarji