William Shakespeare

20. 12. / Aina 

Kaj mi počneš z očmi, o čustvo slepo,
da zrejo, pa ne vidijo, kar zro?
ko dobro vejo, kje in kaj je lépo,
in vendar si najgrše izberó.
Če je pogled, pristranski od pohote,
zasidran v luki, kjer vsak najde delo,
kaj si skovalo trnek iz slepote
in mi srca presojo nanj ujelo!
Čemú bi gledal kot privatno stajo,
to kar srce kot srenjski svet pozna?
Čemú oči naj vidno laž priznajo,
ki grd obraz z lepoto naj obda?
   Srce z očmi v Resnici je zašlo
   In se do dna okužilo z lažjo.

       William Shakespeare, Soneti
       (prevod Janez Menart)

Komentarji (0)

RSS komentarji