Lili Novy (1885 - 1958)

25. 11. / Aina

NOCOJ
Nocoj mi je tako hudó,
hudó in neveselo;
a sonce je zahajalo,
srcé me je bolelo.

Nocoj je tak plašan večer,
da duša od nečesa
nevidnega se stresa;
brezdomno begajoč nemir
preveva vsa drevesa.

Nocoj me mesec ne pozna,
togotno se mi skriva;
oblakov tolpa siva
pod nébom mračnim, brez zvezdâ
se gnete in preriva.

Nocoj si tistih dni želim,
ki ne bi jih ujela,
če krila bi razpela,
če skoz vekóv bi prah in dim
vse zarje prehitela.  –

                Lili Novy

Komentarji (0)

RSS komentarji