|
|
3. 11./ Aina
Pri nas smo bili vedno mačja družina. Prvo muco nam je dostavil prijatelj, našel jo je jokajočo na drevesu. Drugo je šla iskat mama nekam na vas, ker je slišala, da jo bodo zavrgli. Obe sta dočakali visoko starost. Tretjo in četrto smo dobili, ker smo hoteli pravzaprav mladičko, a se ta ni hotela ločiti od mame in smo vzeli kar obe. Mama Mica je pred leti podlegla neki bolezni, Zalika bo imela februarja 12 let. Na zelenici pred našim blokom zjutraj in zvečer pripravim hrano še za eno mačjo družino, malo stran pa mi je uspelo narediti nekakšno oazo (pred sosedi), kjer hranimo ptice. Vrabce, golobe, vrane, kose, včasih pridejo tudi sinice. Kar nekaj mojih prijateljev je predanih aktivistov, ki po mestu skrbijo za sirote brez bivališča. Gmajnice pomenijo veliko, a so včasih prenapolnjene in težko sprejmejo še kakšnega novega člana. Pred leti sem ob cesti našla kormorana, ki ni mogel leteti. Preklicala sem vsa meni znana društva, radio in ljubljanski živalski vrt, a mi ni uspelo dobiti nikogar, ki bi ga hotel ali znal rešiti. Mislim, da bi se mu danes godilo bolje. Držite pesti za Zaliko.
 |
ambientov dnevnik 
RSS komentarji