Iz filma Sreča na vrvici, 1977

17. 5. / Aina

Na televiziji so zamašili luknjo v sporedu z eno od slovenskih filmskih klasik za otroke. Sreča na vrvici, letnik 1977, režiser Jane Kavčič, zgodba o novofundlandcu Jakobu in otrocih tipične ljubljanske blokovske soseske. Tjada-dam-dam, tjada- dam- dam … je bila radijski hit, besedilo je napisala, nisem vedela do včeraj, Svetlana Makarovič. Ker znam zgodbico že na pamet, sem tokrat gledala vse drugo. Fotografijo v značilnih toplih tonih sedemdesetih. In detajle, ki so še enaki ali pa so že čisto izginili iz našega življenja. Zelo me je zanimalo -  z zdajšnjimi očmi – kakšna je bila videti Ljubljana pred več kot tridesetimi leti, kakšna so bila stanovanja, bloki, dvorišča, stolpnice, ljudje. Čeprav je Kavčič naredil enega prvih urbanih mladinskih filmov, seveda vsega tega ni moč videti tako nazorno, saj je v ospredju zgodba. Na hitro sem opazila, kaj vse je že izginilo: trgovina Varteks na Stritarjevi, kasetofoni, igranje Indijancev, gumitvista in sploh otroci izpred blokov, oranžno bele bučke – nočne svetilke, tapete čudnih vzorcev od tal do stropa v stanovanjih, osvežilne pijače v litrskih steklenih steklenicah (danes obvezno plastenke), sončenje na strehah stolpnic in blokov, mreže za prenašanje špecerije iz trgovin (nobenih plastičnih vrečk), pa spet keramične ploščice z nenavadnimi vzorci, sestanki hišnega sveta (samoupravljanje pa to, danes imamo zbor lastnikov), Vesna film, Viba film in še kaj. In kaj še vztraja do današnjih dni: ponovno poni kolesa, dolgi zeleni krpani, ki vozijo po mestu, neskončna betonska dvorišča, ki so zdaj praviloma parkirišča, adiddasove superge in trenirke z dvojno črto, Nino de Gleria, zdaj etno-jazz  glasbenik, maskerka v filmu Manca Košir, zdaj upokojena profesorica in kulturna aktivistka, Vesna Jevnikar, zdaj članica Prešernovega gledališča v Kranju, in interierji stopnišč blokov in stolpnic, ki so masovno zrasli v tistem času.

Komentarji (0)

RSS komentarji